Nič o ljubezni
Pubblicato: 18 dicembre 2013 Archiviato in: Una poesia al giorno | Tags: Lucija Stupica Lascia un commentoKako to razumem?
Da brcam v meglo,
a se dotikam.
Vem, nekaj je, nečesa ni.
Pa vendar je lastovka,
vrača se vsakič znova
in se vsakič znova skozi kopreno
obrača k svojim prisluškovalcem.
Ker je James Tate Finec,
sem lahko Španka s predrobno
nogo in drhtečim krilom.
In ob vsem tem še nisem nič
rekla o ljubezni.
Lucija Stupica (JelÏah, 1971), da Decametron. Dieci poeti sloveni contemporanei (Litterae Slovenicae, 2009) – Traduzione di Michele Obit.
Niente sull’amore
Come lo spiego?
Che tiro calci alla nebbia,
ma sfioro qualcosa.
Lo so, qualcosa c’è e non c’è.
E comunque è una rondine,
fa ritorno di nuovo e ancora
ed ogni volta di nuovo attraverso il velo
si volge a chi sta in suo ascolto.
Se James Tate è finlandese,
io posso essere spagnola con una gamba
troppo esile e la gonna tremolante.
E in mezzo a tutto questo non ho ancora
detto niente sull’amore.
Furono mesi di cometa
Pubblicato: 17 dicembre 2013 Archiviato in: Una poesia al giorno | Tags: Roberta Borsani Lascia un commentofurono mesi di cometa
mio padre era ancora in vita
pallido e senza voce
andava e veniva
(andava e veniva)
io restavo coi figli
a guardarla ogni sera
a berne
la luce gassosa con l’anima
– passa ogni
centinaia di anni
illumina pia
grumose distese d’aria morta
non ci saremo credo
dicevo
la prossima volta
Roberta Borsani (Rho, 1959), da Il rosaio d’inverno (Fara, 2009)



